Članek je bil objavljen v reviji: Zdravje, sept. 2014
Leta 2005 je Tine Marinko opazil nepojasnjene motnje v vidu. Pravi, da je bil občutek podoben, kot da piše na slepo oziroma v temi. Vsaki drugi ali tretji dan je opazil to motnjo kot črno pego v fokusu pogleda, medtem ko je ostalo okolico okoli te pege videl normalno. Rešil ga je letak za ajurvedsko terapijo, ki mu ga je prinesla sodelavka. Po ajurvedskih kopelih oči v prečiščenem maslu so motnje vida izginile, upočasnilo se je tudi staranje središča roženice.
(Tine Marinko, spol: moški, starost: 66, Začetki težav: poleti 2005, Znaki: v fokusu pogleda ni slike, okoli fokusa normalno, Diagnoza: degeneracija makule in zadajšnega pola (staranje centra roženice) Način zdravljenja: ajurvedska kopel oči, počutje danes: nima več motenj vida).
Tine je imel zaradi motnje vida pri delu nemalo težav. Ko je hotel napisati dopis s pisalom na papir, okoli konice pisala ni videl ničesar, samo črno temo. Ostalo okolico že centimeter stran od konice pisala je videl normalno. »Omenjena motnja je običajno trajala od 10 do 20 minut, pojavljala se je na nekaj dni in je bila pri mojem delu zelo moteča. Po dvajsetih minutah se je motnja spremenila v rahlo migotanje svetlobe. Kot bi se sončni žarki odbijali od nemirne morske gladine ali od vodnih potočkov, ko po nevihti odtekajo deževne vode čez cesto v obcestne jarke. Ta motnja je trajala še nekaj minut nato je bilo za nekaj dni spet vse normalno,<< opiše svoje tedanje občutke.
Okulist pri optiku je na dan pregleda po običajnih meritvah ugotovil, da je z njegovim vidom (pritiskom v očeh itd.) vse v redu. Čez nekaj mesecev je šel še na pregled k specialistu za očesne bolezni, ki je z meritvijo ugotovil, da se mu center roženice malo hitreje stara in lahko zato oslepi, preden umre. >>Če boste imeli srečo bo vrstni red obraten,<<je menda še dodal. Za upočasnitev staranja centra roženice mu je priporočil zeliščne tablete japonskega porekla za katere pa se ni odločil.
Premikanje zrkel v ghiju – očesna terapija
Kmalu po omenjenih pregledih mu je sodelavka, ne da bi vedela za njegove težave prinesla letak za različne ajurvedske masaže, terapije, itd. Odločil se je za ajurvedsko kopel oči pri terapevtki in svetovalki za ajurvedo Renato Marini. Ta mu je svetovala deset terapij, ki sta jih opravila jeseni v obdobju enega meseca. To je bilo njegovo prvo srečanje z ajurvedo. V naslednjem letu sta ajurvedsko kopel še enkrat ponovila. Ajurvedska terapija za oči vključuje tudi masažo obraza ter marmo – ajurvedsko akupresurno terapijo za krepitev očesnega živca in za izboljšanje prekrvavitve v predelu obraza in oči. Očesna terapija omogoči očem globok počitek, izboljša barvno in globinsko zaznavanje ter sproti napetost in utrujenost v očeh. Že po nekaj terapijah so motnje prenehale oziroma se sploh niso več pojavile. Kljub temu se je odločil za preventivno ponovitev naslednje leto.
>>Ajurvedska kopel oči je bila neke vrste telovadba za oči. Treba je bilo zrklo očesa premikati večkrat v več smereh. Podobno kot poznamo telovadbo za oči, če si želimo izboljšati vid ali odpraviti oziroma zmanjšati starostno dioptrijo oči. Razlika je v tem, da zrklo premikamo v hranilni tekočini – pripravku iz prečiščenega masla. Ti očesni gibi omogočajo, da pripravek prodre v tkiva. S tem se tudi okrepijo in sprostijo očesne mišice. Predvidevam, da sem z omenjeno terapijo nahranil in kondicijsko okrepil obe zrkli in na ta način odpravil omenjene motnje<< pojasnjuje naš sogovornik, ki še vedno vsako leto obiskuje svojega očesnega zdravnika, da ima pod nadzorom center roženice. Stanje je tako že deset let nespremenjeno.
Tine meni, da je staranje centra roženice precej upočasnil. Po drugi strani je motnjo vida popolnoma odpravil že po prvih kopelih oči in se s tem rešil različnih težav. Pravi, da je Renati Marini neskončno hvaležen za vse kopeli, masaže in nasvete, kot tudi svoji sodelavki Katji, ki mu je ob pravem času prinesla letak. Sicer pa je res, kot sam ugotavlja, da so se mu začele želje uresničevati tako rekoč same od sebe ob pravem času, če je le dovolil novim stvarem da pridejo do njega.
Ozdravljen rak na črevesju
Ajurvedo toplo priporoča vsem in meni, da bi moral vsak, ki išče pomoč v klasični medicini poseči tudi po alternativnih vedah, ko zahodna medicina odpove oziroma ko bolnik dobi občutek, da si z njo ne more več pomagati. Veliko pa si je za zdravje in dobro počutje treba prizadevati tudi sam. Tine ima za seboj tudi že uspešno ozdravljenega raka na črevesju in v danki. Po prestani operaciji ter delni ostranitvi danke in debelega črevesa leta 2000 je popolnoma spremenil način življenja in prehranjevanja. Čez noč je skoraj za dvanajst let postal vegetarijanec. Ni užival mesa pa tudi kruha, mleka, krompirja, kave in alkohola. Zdaj uživa omenjena živila samo občasno in to v zelo malih količinah. Povsod išče samo izvirno domačo hrano in pije samo vodo iz Snovika. Opaža, da mu najbolj škodujejo umetni konzervansi in ojačevalci hrane, ki jih je v prehrani preveč. Ker je imel to srečo, da je odkril raka v najbolj zgodnjem stadiju mu ni bilo treba jemati nobenih zdravil oziroma imeti kemoterapije ali obsevanj. Da je res velika sreča je dojel šele pozneje največ na osnovi izkušenj prijateljev in sotrpinov.
Po operaciji je zaradi postoperativne depresije obiskoval tečaje avtogenega treninga. Večkrat se je udeležil raznih meditacij, tečaja dihanja, opravil obisk pri indijskem ajurvedskem zdravniku itd. Po operaciji se veliko več giblje in si sem in tja privošči različne masaže, tudi daljše izlete, križarjenja, potovanja ter obiske v različnih toplicah. Dobro počutje in notranje ravnovesje še vedno ohranja na skoraj isti način. Razlika je le v tem, da zdaj veliko časa preživi tudi na morju in v toplicah. Kadar je v toplicah, med tednom hodi na jutranjo telovadbo in opaža, da ima tudi prebavnih motenj zadnje leto precej manj in redkeje. Njegov moto pa še vedno ostaja: >> Pomagaj prijatelju, če si te pomoči resnično želi in jo potrebuje oziroma prosi zanjo.<<
Glede na vse pridobljene življenjske izkušnje po operaciji črevesa ve, da nam vse potrebne stvari pridejo same nasproti, če smo le dovolj potrpežljivi in željni sprememb, ki jih potrebujemo.
Članek je bil objavljen v reviji: Zdravje, sept. 2014 oko-kot-sokol